Sem Otočan (no, ne po narodnosti, a živeč v Veliki Britaniji) in moje ime je Gal. Ime, ki je tu na Škotskem kar nepraktično kot večina slovenskih imen, če smo iskreni. V večini primerov gre, razumljivo, za težave z izgovorjavo. V mojem primeru izgovarjava sama ne povzroča prekomernih težav se pa zatakne pri dveh primerih.
Polna imena z le tremi črkami so v angleško govorečem svetu dokaj redka, saj je večina tričrkovnih imen le vzdevek ali okrajšava daljšega imena (npr. Sam – Samantha ali Sam – Samuel). Zato vsi mislijo, da je moje ime okrajšava, nakar razložim, da je Gal polno ime (lahko bi bil Gallus kot Jacobus Gallus) in da prav tako nimam drugega imena.
Bolj komičen drugi primer pa je prevod mojega imena v angleščino, saj galv angleškem slengu pomeni punca oz. primeren prevod v slovenski sleng (frajla, bejba itd.). Šal na ta račun je bilo v vseh letih prebivanja na Škotskem nešteto.
Da malce skrajšam tole (ne)prijetno pisanje o samemu sebi, nekaj vprašanj in odgovorov, bo pa že dovolj.
Najlepši razgled na Škotskem?
Z gore An Teallach. Na eni strani otoki na obzorju, morje, na drugi strani dolga dolina z eno brezkončno cesto. Pa hribi vsepovsod. Mogoče bolj normalen pa Ben Nevis, ampak pozimi, ko je vse belo. Ker se ti potem zdi, da si veliko višje kot skromnih 1345m.
Naljubša škotska jed?
Pita s piščancem, haggisom in poprovo omako v pekarni Nevis v Fort Williamu! Ali pa dimljen losos? Predvsem pa fish and chips oz. karkoli v chippyu. Ja, bolj britansko, ampak ko greš v nekem zabačenem selu v chippy (izraz za malo »restavracijo« (beri: kamra) s hitro hrano), je Angležem ravno toliko jasno kot Slovencem. Najprej se povprašaš po lastnem znanju angleščine, ker naglas je brez filtra, in jih ne razumeš, zadaj čaka eden, ki je ravno prišel z nogometne tekme. Lačen. Ti pa pod stresom, ker poskušaš razbrat meni. Naročiš. Te vpraša: »Sol in kis?«. Nič ti ni jasno, rečeš ja (dobra izbira), dobiš kar si naročil. Včasih tako mastno od olja, da se ti želodec obrne, včasih soljeno do amena, da se zdravniki v grobu obračajo, včasih pa vse brez pripombe. Čista loterija. Chippy ni samo hitra hrana, to je prava pristna izkušnja Škotske. Pa dokler nisi jedel chips, cheese and curry sauce ali pa ocvrte pice ali ocvrte čokolade Mars, nisi izkusil Škotske. Pa naj se haggis, škotski siri in ne vem kaj še vse na glavo postavijo.
Pet najljubših škotskih besed?
Yous. V angleščini you lahko pomeni ednino (ti) ali množino (vi), tako da je včasih treba malce ugibat. Škoti so to zagato preprosto rešili z yous. Npr. Where are you going? (Kam greš?); Where are yous going? (Kam greste?).
Wee – malo. Verjetno najbolj pogosta beseda v vsakdanjem pogovoru. »Just a wee bit« je pogosta fraza, ko želijo malo nečesa. Se mi zdi, da jo sedaj lahko uporabim v vsaki tretji povedi.
Messages – iti po nakupih. Message načeloma pomeni sporočila pogosto digitalna, medtem je na Škotskem, ko se gre v trgovino po nakupih »I am off to get the messages«. Podobno kot »fasunga« v Sloveniji.
Steaming – pijan. Podobno kot v slovenščini ima tudi škotski dialekt vrsto izrazov za vinjeno stanje. »Steam« v prevodu pomeni para, tako da si ob tej besedi vedno predstavljam človeka, ki mu iz ušes uhaja para, a ne zaradi jeze, ampak alkohola. Beseda izhaja iz sredine 19. stoletja, ko so na Škotskem uvedli prepoved prodaje alkohola ob nedeljah. Vendar zakon ni prepovedal prodaje na parnikih, ki so po reki Clyde in nato po morju pogosto prevažale potnike med Glasgowom in obmorskimi mesteci ali bližnjimi otoki. Parniki so postali glavna atrakcija za nedeljsko pitje, iz kjer izhaja beseda »steaming«, saj so parniki bili imenovani »steamers«.
Scran – hrana oz. jesti. Beseda se mi že sama po sebi sliši, kot da sem sestradan in res res lačen. Izjemno praktična beseda, saj se lahko uporablja kot hrana: »I want some scran« (Želim nekaj hrane oz. zajest) ali glagol jesti: »I want to scran something« (Rad bi nekaj pojedel).
Še nekaj omembe vrednih: hoose (hiša), bahookie (zadnjica), clobber (obleke), ken (vedeti), roasting (da je nekomu vroče), nippy (mrzlo ali nekdo z ostrim jezikom ali pekoče).
Najljubši otok?
Isle of Mull. Relativno dostopen, velik in raznolik in še vedno ne pretirano obljuden kot npr. Isle of Skye. Drugače pa Barra ali pa Harris na Zunanjih Hebridih.
Najljubši whisky?
Ardbeg Uigeadail. Upam, da me izkušeni poznavalci ne napadejo, če mogoče ta izbira o meni pove nekaj, česar jaz ne vem. Drugače so si pa tako različni, da jih moraš degustirat vsaj pet ali deset za dobro mero.
Zakaj Škotska?
V nekdanjo prestolnico Škotske sem se preselil leta 2019 in pričel s štiriletnim dodiplomskim študijem Digitalnih medijev na Univerzi v Stirlingu, katerega sem nato še nadgradil z magisterijem Odnosi z javnostmi in strateška komunikacija, sedaj pa živim in delam v Stirlingu. Zakaj ravno na Škotsko? Ker je kot edina od angleško govorečih držav nudila brezplačen študij, saj v Sloveniji nisem našel študija, ki bi mi ustrezal. Pika. Bi ostal v Sloveniji, v kolikor bi našel meni na kožo pisan študij? Da.
Na Škotsko se nisem preselil zaradi njene zgodovine, arhitekture, narave in vseh lepot, katere sedaj občudujem. Nisem tip človeka, ki bi rad obhodil svet in obiskal vse države in kulture tega sveta. Temu primerno ta spletna stran ni klasičen popotniški blog, na katerem boste našli nasvete za popotovanje širom sveta. Popolnoma nič nimam proti takemu načinu potovanja, tudi sam sem za en mesec obiskal Centralno Azijo (Uzbekistan, Kazahstan, Kirgizistan) za pokušino drugačnega popotniškega stila. A vendarle se raje poglobim v eno državo in njeno kulturo, jezik, vsakdanje življenje in zgodovino, ki dejansko kroji državo, ki jo danes vidimo z lastnimi očmi. Nekako je naneslo, da je to Škotska.
Nastanek in namen Otočana
O Škotski pred začetkom študija nisem vedel praktično ničesar, a mi je izjemno prirasla k srcu. Večino dopusta v preteklih letih sem preživel nekje na Škotskem, bodisi pohodniško bodisi povsem turistično, tako da sem že dodobra spoznal kar nekaj predelov Škotske. Ne bom trdil, da sem prehodil in videl vse, ker bi za kaj takega rabil desetletja in prikladno službo, ki bi mi to omogočila. Po mojem mnenju so bolj pomembne izkušnje življenja z vsakdanjimi Škoti, ne tistimi iz Outlanderja in podobnih serij. Te so me naučile njihovega dialekta in približno razlikovati med različnimi škotskimi naglasi, večjih in manjših tradicij, predvsem pa kaj pomeni biti Škot danes. Sam postavljam enako težo obisku vsem znane doline Glencoe ali pa sprehodu po obrobju manj zgodovinskega mesta, kjer opaziš bolj vsakdanje drugačnosti kot npr. večina hiš na Škotskem nima nadstreška. Stremim k temu, da bi spletna stran olajšala spoznavanje zgodovine in naravnih lepot Škotske kot tudi vsakdanje življenje v 21. stoletju.
Spletna stran je zastavljena po kronološkem poteku organizacije vsakega izleta. Najprej so na voljo splošne informacije o Škotski, da si lahko vsaj okvirno predstavljate, kam se podajate. Nato sledi priprava na pot, kamor spadajo vse rezervacije, prevozi, dokumenti in take in drugačne malenkosti, ki so neizbežne, za kar se da mirno potovanje. Nato pa sledijo načrti poti ali itinerariji, v kolikor vam je ta beseda bližja, zaradi pogoste uporabe v angleških turističnih besedilih. Torej, ko si na Škotskem, kam in kako. Škotska je površinsko štirikrat večja od Slovenije, a medtem ko smo v Sloveniji vajeni avtocestnega križa, ki vsaj daje vtis, da je večina države dokaj dostopne, je Škotska dolga in prostrana. Z izjemo nižavja, so potovalni časi daljši kot izgledajo na zemljevidu. Načrt poti je zato izjemno pomemben.
Poleg omenjene pomoči pri organizaciji izleta na Škotsko, ima Otočan tudi pridih klasičnega popotniškega bloga, saj v pišem potopise oz. svoje osebne avanture (pogosto pisane v dvojini, saj me pri teh, v večini primerov, spremlja moja boljša polovica). Cilj potopisov je podati navdih za vaša potovanja oz. vas popeljati na Škotsko z besedili in fotografijami, v kolikor vam zaradi takih in drugačnih okoliščin izlet na Škotsko ni naklonjen. V kolikor pa vam bolj leži izključno fotografija pa lahko začutite Škotsko izključno preko mojega objektiva. Seveda pa se bodo na spletni strani pojavili tudi takšni in drugačni prispevki, ki ne bodo sodili v nobeno od naštetih kategorij.