Na koncu severozahodne
Evrope – Zunanji Hebridi

Nehvaležen popotniški dan, ko je treba vstati ob 5:30, saj je treba ujeti trajekt, a že brez njega sva v eni uri in dvajsetih minutah bila na petih otokih: Severni Uist -> Grimsay -> Benbecula -> Južni Uist -> Eriskay. Slednji je znan po ponijih, a na Eriskay se še vrneva, tako da ga pustim za kasneje. Manjši trajekt, ki je bil primerno uri bolj namenjen dnevnim vozačem kot turistom, nas je popeljal na Barro. Glavna atrakcija? Letališče na peščeni plaži! Prihodi in odhodi so pogojeni s plimo, saj ob visoki plimi letališče preprosto izgine pod vodo. Edino tovrstno letališče na svetu. Videti letalo pristati na pesku je tudi edinstven spomin. Dober začetek, sedaj pa najprej malo pohodništva in vzpon na hrib Heaval na sredini otoka. Barra je eden tistih otokov s krožno cesto in hribom na sredini, in temu primerno so razgledi veličastni, nepopisljivi. Vidi se celotna Barra, oddaljeni manjši otoki na jugu in nazaj proti severu na Eriskay in Beinn Mhor na Južnem Uistu. Vzpon je sicer bolj po brezpotju oziroma, kjerkoli so si ovce utrle pot, a razgled povrne vse.

Sedaj pa v Castlebay, »glavno mesto« Barre, ki ima zelo prikladno ime, saj je v mestnem zalivu otok, na katerem stoji grad Kisimul, torej »zaliv z gradom«. Turizem je danes brez dvoma glavni prihodek, o čemer priča celotno mesto, a to velja za celotno škotsko višavje in otoke, tako da ni občutka, da je tukaj mesto s tem prenasičeno. Zapeljeva se čez nasip na Vatersay, ki z Barro skupaj predstavljata enega od krajev z največ dostopnimi peščenimi plažami na Škotskem. Marsikdo bi rekel, da je kot na tropskih otokih. Če zamižiš na eno oko in odmisliš veter, bi morda to trditev podprl. Plaže so res čiste, polne školjk in najbolj edinstveno; včasih ti družbo delajo krave. Tega pa tudi ni na vsakem tropskem otoku. Krajši sprehod po Vatersayu in prehodiva tri peščene plaže, kjer bi lahko cel dan sedela v miru, saj je bilo na poti le nekaj turistov. Res so ti otoki od rok, daleč in dokaj nedostopni za kratke obiske turistov z nizkocenovnimi prevozniki.

S težkim srcem nazaj na Barro, v mesto, v tokratno prenočišče v hostlu, ki ima v resnici bolj hotelske sobe kot tiste v klasičnih hostlih. V skupnem prostoru najdem knjigo o zgodovini Hebridov in jo z razgledom na grad Kisimul, počasi čitam in slika se celotna podoba o prebivalcih, njihovem odnosu do narave in o škotskih in angleških vladarjih. Le ti so jim krojili usodo, čeprav je le malokdo od njih te otoke kadarkoli uzrl, kaj šele razumel njihov edinstven način življenja oz. preživetja.

Naj ob tej priložnosti še razložim zakaj ta izlet ni bil izveden po poti Hebridean Way, torej z začetkom v Vatersayu oz. s trajektom do Barre in nato na sever. Namesto tega sva prispela na “sredino” Zunanjih Hebridov in nato na jug in zopet nazaj na sever. Zagotovo bi bila z juga na sever bolj logična odločitev, a je trajekt Oban – Barra približno 70 € dražji od relacije Uig (Skye) – Lochmaddy (Severni Uist), četudi je nekaj ur več vožnje do Uiga kot pa do Obana. Obenem pa bom vedno našel izgovor za vožnjo po Skyu. Obe možnosti sta popolnoma enakovredni, saj na koncu ves denar izgubiš na gorivu in dodatnem trajektu do Barre, tako da vsak po svoje.