Na koncu severozahodne
Evrope – Zunanji Hebridi
ang. The Outer Hebrides – izraz Hebridi naj bi bil grškega in ne gelskega izvora
-
Vožnja po Škotski je užitek. Če gre pa malo na tesno s časom, je pa užitek ob (pre)hitri vožnji. Je pa užitek.
-
Severni Uist. Raj za fotografe, raj za ptice in raj za tiste, ki radi uživajo na prazni peščeni plaži. No, raj je pogojen s tem, da sprejmeš vreme ob Atlantiku. Je pa raj.
-
Končno sem jo slišal – škotsko gelščino. Ha, še se nekateri Škoti upirajo Angležem, kar se včasih zdi, da je njihova usoda in poslanstvo na tem svetu.
-
Otok Barra (in Vatersay). Če je lep dan in toplo morje, bi ga mogoče lahko zamenjal za Kanarce? Plaža zraven plaže in krožna cesta okoli otoka.
-
Pa še poniji, eno najbolj slikovitih nogometnih igrišč na svetu, školjčišče, v glavnem, za dol past.
-
Škotska zlata cesta sicer nima nič z zlatom, tudi pozlačena ni. So pa razgledi zlata vredni. Ha Ha
-
Grad, orli, teniško igrišče, divjad, neposeljen otok in prazna plaža. Zelo škotsko stereotipičen dan!
-
Poleg kmečkih vstaj tudi zapuščena vojaška baza, ogromen peščen zaliv in kameni stolpi ob temnih klifih.
-
Poleg nevšečnosti zaradi nepripravljenosti na nedeljo na 9. dan tudi Calanais Standing Stones, ki so starejši od slovitega angleškega kroga Stonehenge.
-
Pot domov na Škotskem ne pomeni konec izleta, saj vsak kilometer skriva kakšen nov edinstven razgled.